Sprehodi se po konici noža.
Zajahaj oblake.
Zakriči!
Ptica pade na zemljo in ti je ne čutiš.
Ne veš, da so solze slane?
In da si navaden skupek atomov?
Tudi drevo se lahko razstavi na milijone dreves.
Nevidno in tako čutno.
Tudi trava lahko zajoče v mrzlih nočeh.
Dotik kože jo pomiri.
Najlepše je okušati roso in piti nebo.
Najlepše je goreti, ko se reke smejijo.
Zato! Zajahaj oblake.
Ne čakaj na telo.

Silva Langenfus