Nekje za mano si ostala,
ujeta v osemdeseta,
na Montmartru, z beležnico v roki,
z napol napisano pesmijo.
V Café Sarah Bernhardt,
pregrešno dragi kavarni,
srebaš že nevemkatero kavo
in se hvaležno nasmihaš
temnemu natakarju.
Ostajaš v Parizu.
Vsa mlada,
ujeta v mogočne odseve Sene
in v hladne labirinte Louvra,
z vonjem po provansalski sivki
in z mojim nasmehom
na svojem obrazu.

coprnica z barja