Zaman te razbijam v sebi
in z nevidno kislino
polivam tvoje
mlado telo brez gub,
brez podpisov gravitacije.
Besna te trgam od sebe,
da me tvoja podoba
ne bi navdajala z melanholijo
po nekem mlajšem življenju!
Neuničljiva si,
zlepljena v moje spomine.
Z nasmehom iz otroštva,
ki ga izbriše
šele naslednje stoletje.

coprnica z barja