V. SAMOGOVOR
Zaman te razbijam v sebi
in z nevidno kislino
polivam tvoje
mlado telo brez gub,
brez podpisov gravitacije.
Besna te trgam od sebe,
da me tvoja podoba
ne bi navdajala z melanholijo
po nekem mlajšem življenju!
Neuničljiva si,
zlepljena v moje spomine.
Z nasmehom iz otroštva,
ki ga izbriše
šele naslednje stoletje.
in z nevidno kislino
polivam tvoje
mlado telo brez gub,
brez podpisov gravitacije.
Besna te trgam od sebe,
da me tvoja podoba
ne bi navdajala z melanholijo
po nekem mlajšem življenju!
Neuničljiva si,
zlepljena v moje spomine.
Z nasmehom iz otroštva,
ki ga izbriše
šele naslednje stoletje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: coprnica z barja
- 12. 05. 2010 ob 09:10
- Prebrano 723 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 265
- Število ocen: 7
