Vesolje celo je skrivnost,
prav eno tako v meni raste,
iz nič se širi in rotira,
vsak drugi dan me vrže iz tira.
Tako obvladan, racionalen,
štirioglat, proporcionalen,
determiniran kot matrika,
izpadem čisto trivialen ...
Eh, kaj me briga, če v enačbi
ostala ena bo neznanka,
počasi jo že izračunam,
simpatično diagonalo,
če ne pa z nič se pomnožim,
da bore malo bo ostalo.

Perc