LJUBEZEN

LJUBEZEN

Nam dano je rasti iz lastnih gnojil
kot drevo listje, jih vgrajujemo vase,
zato so razlike med vsemi ljudmi,
le skupne ustvarjajo mase.

Kdo sem jaz v notranjih odnosih
v besedi, delu, dotiku
duhovnih masaž med nami ni,
le ena je prava, ki umirja strasti.

Tako se pogovor v mislih ponavlja
kaj najbolj ozdravi človeško kri,
kako zatreti nevšečne dražljaje,
ki silijo v krč neodpornosti.

Spoznavanje teh zunanjih ovojev,
ki nas pehajo iz prave smeri,
nihče radi njih ni bil deležen nagrade,
temveč spoznanje, da je um poln laži.

Zato je življenje v tem telesu
prepolno zank in pajčevin,
česarkoli se dotakneš,
same koprive in neuporabne smeti.

Med milijoni semen prelepe breze,
le eno si najde spoj oživljenja,
kaj šele človek, poln raznih idej,
a rojen je, da ustvarja ljubezen.

tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 10. 05. 2010 ob 08:40
  • Prebrano 717 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 115
  • Število ocen: 4

Zastavica