Včasih poskusi zamisel objeti,
pa se mu zvita iz želje odmakne:
hoče jo celo v tok pesmi zajeti,
a se del njega sploh ne premakne.

Včasih bi rad le z dnevom zadihal,
da bi potlačil moraste zloge.
V veter oblečen bi z rimo zanihal,
pa je porabil besedne zaloge.

Včasih bi hotel preprosto oditi;
nekam, kjer tudi muza prebiva,
hkrati želel bi v sebi ubiti
krike, ki tulijo - ona je kriva.

Včasih počasi se usta odprejo,
ker se drugačna pesem pojavi ...
Pesnik in muza in pesem, vsi grejo
skupaj na oder, morda ta bo pravi.

Lidija Brezavšček - kočijaž