Vračanje
skozi mlačen mrak
se vedno znova vračam vase
kot se vrača vsak
ki v sencah svoje pesmi pase
in skoraj brez sramu
se srce pod težke veke skriva
kjer ga s slino zvezd
polnoč umiva
z žejnimi očmi
v meni hrepeni svoboda
a nebo molči
le v oblakih joče voda
in skoraj brez moči
se srce razkošju sanj upira
a polnoč bledi
kot da umira
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 09. 05. 2010 ob 12:55
- Prebrano 1250 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 585
