koraki tistih, ki hodijo skozi noč,
se izgubljajo,
naj jih slišim, korake skozi noč -
prešli ste jo pred menoj,
v večerni pesmi, leže med koreninami,
zaklicali k drevesu,
v ekstazi šumenja voda
stopili na konec sveta

sredi peklenske igre,
v sebi pozabljeni,
se ne prekrižamo,
le obrnemo glavo v praznino,
v ničevo sliko

koraki se slišijo iz prečute noči
v pesmi o lovu,
v ekspresiji preteklosti,
luč je goreči - rdeči atom

zazrem se preko,
sonce še vedno sije
in dobra semena padajo z neba,
da se sklonim,
ker šli ste po poti noči pred menoj -
in zvonovi še vedno zvonijo

(ob zbirki Pot skozi noč - izbor iz slovenske
futuristične in ekspresionistične lirike, 1966)

dani