Nimfa

Kakor list v jesenskem vetru padem,
padem na premehka tla.
Tiho se v nežno dušo ti prikradem,
izpijem nektar iz srca.

Košček za koškom te počasi kradem,
s pesmijo letiš do sna.
Potem pa v prah iz zvezd razpadem,
spet postanem del neba.

Na nebu nato v oblak se spremenim,
prah vodo vso vpije.
Kot dežna kaplja se na skali razletim,
prš potiho se razlije.

Vodna nimfa tvoje misli udomačim,
začaran suženj domišljije.
Spomine pozabljene ponovno obudim,
preden megla te ovije.

Dominika