jezdec
na neosedlanem konjiču
se ti približa
in te vabi da pogladiš
ostudno žival
ki ji je polomil vseh šest nog
in jo z velikansko buciko
pripel na umazano steno
le nekaj smolnatih kapljic
njegove grenke krvi
potrebuje
da zariše obline telesa
in s čopičem
iz kamelje dlake
povleče prostaške poteze
obraza
po vogalih se valja kot umazanija
šopek suhocvetnic
položi na majavo mizo
tja k pepelniku
ob katerem so napolitanke v košarici
zaprašeni luster niha svetlobo
ko zveriženi senci padata na
dvakrat zaklenjena vrata
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 06. 05. 2010 ob 19:25
- Prebrano 931 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 455
- Število ocen: 10
