It is what it is.
You are what you it.
There are no mistakes.
-- Tom Robbins, Villa Incognito

Dongshan and Shenshan cross the River
-- from Dogen's 300 Koans.

Jutro.
Sončni žarek,
ki mi zablešči v oči
in me prebudi.

Jutro.
Meglica nad reko,
sčivkanje ščinkavcev.
Gora kliče (vse biriče).

Jutro.
Kliše, ki rad zmoti urednice pesem.si.

Jutro.
Družbena norma.
Od sedmih do devetih.
Poleti od petih do devetih.
Pododdelek dneva, sekcija časa.
Prva selekcija.

Jutro.
Čas, ko zelo redko
še z jutranjo erekcijo in nasmehom voščim:
Dobro jutro!
Res dobro jutro.

Jutro.
Trenutek,
ko moram vstat iz postelje.
Ja, ja, kup obljub moram držat,
še več poti prepotovat.
Samo včeraj sem naredil 2000 kilometrov.

Jutro.
Ko je, kar je.
In ni, da ni, oziroma ne bi smelo, kaj že, biti ali ne-biti?
Naprimer tebe v mojih pričakovanjih, pričakovanj v mojem življenju.
In sem, kar naredim, oziroma po mojem prej zonegavim,
tako, da za napake ne bom najbž nikdar ziher, da jih ni.
Sicer najbrž ne bi rabil debuggerja.
Niti Dongšana in Šenšana, kako prečkata reko.

Jutro.
Ampak, kdo pravi,
da ni mogoče imet prazne glave?
Pustite me vendar spat!
Zdaj.