radio ura vstopi v koračnico
zaležano peta se podrgne ob leseni rob
rjuha se zgane
vzmetnica škripne
preproga izpusti prašni krik,
ko nanjo telebne stopalo
kljuki največkrat zaprtih vrat
si podata kisel nasmeh
vodni curek zaniha v tremolo
zobna pasta zacvili, stegujoč svoj jezik
roki sta neutrudni maserki
lasje se kremžijo pod nenasitnostjo plastičnih zob
trepalnice odkrivaje žmurkajo v svetlobo
sestavni deli se morajo zložiti v znano zloženko
le misel bega k nevsakdanjemu

Andrejka