Ne bodo me opazili, ko hodim po
tirih,
da ne bi pohodila deževnikov.
Zraven cestne cipe polne mokrih kapelj poželenja,
ki so jih izjokali impotentni,
zvijajo svoja telesa razdeljena na kolobarje.
Majhna deklica temu pravi obredni ples sonca,
ker hoče nositi svojo domišljijo v poletnem krilu.
Jaz pa še vedno visim na tirih,
kot tramvaj obvozim mokre postelje spolovil,
da ne bi slišala deževnikovega drgeta
v tresočih tirnicah naslade.
Sopenje mladih luž
na robu ceste ustvari mavrico.