Prišla si
z razkrečenimi
mislimi ovita
v svetlobo
vsakdana
Nerodno
sem božal
tvoja razbolela
oprsja ko si
potiho ihtela
med blazinami
mojih ogrodij
Na mehkem
pastelu svojih
preperelih potez
si prebirala
verze ki so me
pustili rasti
v zatišju
nabreklih ušes
S šalom si me
kot svilo napela
na razmajana ogljišča
svojega lika
V krivem ugrizu
si kot zrno soli
razkrajala barve
svojih potepov