Prišli so dnevi, ko so se izpolnila hrepenenja.
Popustil je objem verig.
Najšibkejši člen je zazeval v drobni razpoki.

Mamino velika hrepenenja, pomešana z dvomi
so se zaletavala v sivino mogočnih palač.
Obnemela v razkošju bogatih izložb.

Teta Anna naju je pričakala, sloneča ob podboj vrat.

Znašla sem se sredi vrtinca izpolnjenih hrepenenj.
Začutila moč pripadnosti in neizmernost ljubezni.
Prvič sem jedla hrustljave, z marmelado namazane žemljice.
Začela sem verjeti; tu, na drugi strani, je Indija Koromandija.

Čez nekaj let, v neki drugi ulici.

Po vrtu ob zanemarjeni hiši se je podila kopica bledikavih otrok.
Nasproti mi je stopila drobna ženska. Začutila sem njeno bedo.
Povešala je oči. Skrivala sram.
Začela sem spoznavati; tu, na drugi strani, domuje revščina.

Lea199