začetek krožnice s središčem na mizi
in s polmerom najljubšega verza
je množica točk, ki pravijo grem tja
ko ležim v isti ravnini s teboj
z usti v mednožju
ni plahih meja

v očesnih jamicah
je sreča
je smeh
slečena gledam po tleh
zajamem tvoj glas
z zvončkljanjem čajne žličke odmešam strah

in vprašanje
ali potrebujeva mesto
ali mesto potrebuje naju
se drevesa premaknejo v levo
če je ozadje megleno v maju

in že prehitevava turobne dni
obračava sekvenčne strani
počiva babično skledo
prespiva krivično zmedo
z rokami pojeva češnjev kompot
s francoskim poljubom se odpravljava na pot

sheeba