Škarje čas so,
platno je življenje,
vendar kroj si sam izbereš
tkanje, barve, kaj odkriva,
ali kaj očem zakriva,
komu boš zvečer pustila,
ob diskretnem soju sveče
da ti misli srajco sleče,
kdo pozimi te v šal ovije,
tvoje srčne melodije,
kdo bo pazil, da ne strga,
se po šivu tvoj nasmeh iskreni,
kdo obriše te z brisačo,
ko umiješ se v peni,
kroj naj sam skroji po meri,
platna naj življenja mehko,
naj te greje, ko ga nosiš,
naj časa škarij se ne vidi,
v sreči naj povsod mu hodiš.

Perc