Sedim na
prodnatih tleh
v zalivu.

Opazujem valove
in poslušam
njihove pesmi.

Vsaka je drugačna.
Vsaka poje o nečem
novem.

Refreni so zanimivi,
glasovi različnih barv,
takti poskočni.

Potem se morje umiri.
Pesmi zamrejo.
Ostane blag vonj
in obalo objame tema.

Prihajajoča luna
me predrami in me
pospremi.

Kasneje, preden zaspim,
spet slišim valove.
A od daleč njihovih
pesmi ne prepoznam.

levinja