Blodiš med mojimi stihi
z mačjim korakom,
s svojimi čevlji za hojo iz sanj,
tvoj sprehod diši po skušjavi,
ki z globine vre ti na plan,

Veš da buriš misli skrite,
brez dotika čutim da si tu,
brzdaš strast kot vročo lavo,
ki bila je prej na dnu.

Pogasil bi jo z dotikom
vem da več ne čutiš sram,
sploh ni važno da sem tukaj,
ti nekje prav daleč stran.

V temi kot ogorek kurzor
kot v muštikli cigaret,
še ne vem kaj mi pripravljaš,
me privlačiš kot magnet.

Perc