Še kar pišete, gospa?
Zdaj je maj in dnevi so prijazni,
Tivoli zeleno kontrastira.
Sami ste. In zdi se mi, da prazni?
Še kar pišete, gospa?
Svinčnik, droben zvezek, poezije.
Tivoli se z nebom spogleduje.
Ni vam mar, ko poldan ura odbije.
Še kar pišete, gospa?
Neopazno skoz priprto veko
vam pogled zastira siva mrena.
Neopazno tečete s to reko.
Še kar pišete, gospa? Mar je knjižica že polna?
Jo le kot »pro forma« nosite seboj?
Sivi ste in sključeni in duša bolna.
Spijte vsaj to kavico z menoj.
* * *
To bilo je lani, v lanskem maju.
Nisem je nikoli zares vprašal …
Zdi se mi, da jo je veter ugašal
in njena zgodba je sedaj pri kraju.