Jezik
Ne videti, kot vidim jaz –
jezika dva v senci dneva,
ko sama, pesmi prepuščena
spreminjam bit v verz, izraz.
In jezik vajen dialekta sanja drugače,
ko pisat žene me – nesreča,
oživljam v besedah mraz.
In ko že mislim, da speča zima
ostala bo nedotakljiva,
požene nova, bolj iskriva
bolezen sanjska, tihi strah.
V dvojezičnem svetu skriva
se sreča, ali zgolj preplah?
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 03. 05. 2010 ob 22:11
- Prebrano 1370 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 538
- Število ocen: 13
