Inca Steppa
pred sabo
zreš v omamljeno devico
in vonjaš njene orhideje
uprte v samo žezlo
sončnega zahoda
ko je sonce zašlo
in si ustrelil zadnjo
kričečo kapibaro
si vprašal svoje prste
zakaj so spet
brez pomena
trznili
preoblekel si se
in svoje mastne črne lase
spustil čez prelaze
edine šibke točke
obul si še tisto
zadnje upanje
s sočno mislijo
na jutri
ko boš korakal s soncem
in trobil kulturo in znanost
čez ognjene rogove evrope
stara
ali nova
važno da stoji pred tabo
se molze
stari kraljici v epigram
in odpira svoje mednožje
tvojim železnim udom
zreš v omamljeno devico
in vonjaš njene orhideje
uprte v samo žezlo
sončnega zahoda
ko je sonce zašlo
in si ustrelil zadnjo
kričečo kapibaro
si vprašal svoje prste
zakaj so spet
brez pomena
trznili
preoblekel si se
in svoje mastne črne lase
spustil čez prelaze
edine šibke točke
obul si še tisto
zadnje upanje
s sočno mislijo
na jutri
ko boš korakal s soncem
in trobil kulturo in znanost
čez ognjene rogove evrope
stara
ali nova
važno da stoji pred tabo
se molze
stari kraljici v epigram
in odpira svoje mednožje
tvojim železnim udom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Stopinšek - Sigi (skrbnik)
- 03. 05. 2010 ob 21:39
- Prebrano 1552 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 610
- Število ocen: 14
