Bog!
V veličini se odkriva mi ime,
ki ga ni.
Obličje se izkazuje mi v detajlih,
ki jih ne vidim.
Tako kot nasmeh kaže mi tisto,
česar drugi ne čutijo,
mi njegov pogled pove,
česar drugi ne slišijo - da si tu.

Pozabila sem, kako verjeti,
verjeti vate.
Vzel si mi vse, kar sem mislila,
da je vredno.
Kot kazen, ki je nisem zaslužila.
In prelomil si obljubo,
da bom srečna.
Kot želel bi mi pokazati,
da me čaka.

Si videl zahod?
Zdaj vem, da to, da so odšli,
ni bil konec mojega življenja,
kot tudi sonce ne ugasne.
In ne bojim se več teme,
ki me je objela, ko so šli.
Kajti ti ... si mi poslal svetlobo, barve.

In zdaj verjamem.
In ljubim.
In vedno bom.
Ker je nagrada.
Ker je upanje.
Ker je obljuba, ki jo je vredno obdržati.
Ker si.
Amen.

Dainne