Deklica s piščaljo
V temni hladni izbi
deklica na tleh sedi,
z drobnimni ročicami
vrat piščali k ustom tišči.
Skozi špranjo odprtih vrat
vetra dotik ji kuštra lase,
kot duh ovija se okrog nje
in prosi naj njene oči spet ožive.
Pretežke veke kot tančica
zastirajo mrtve oči,
namesto novega pogleda v njih,
piščal ob njenih prsih zaživi.
V njej skriti so spomini,
v njej se preliva kri,
v njej metuljeva so krila,
v njej njena nemirna duša spi.
Nežna melodija odstrla je meglo,
razprl metulj je svoja krila,
z njimi s polic briše prah,
vdihne življenje sanjam
in odžene strah.
Vrata na široko se odprejo,
metulj svoboden na plano odleti,
piščal usmiljeno utihne,
deklica pa tiho zaječi.
V temni hladni izbi,
deklica s piščaljo leži,
nič več ni je strah,
nič več ne ječi.
Na metuljevih krilih zdaj mirno spi,
namesto piščali njega za roko drži.
deklica na tleh sedi,
z drobnimni ročicami
vrat piščali k ustom tišči.
Skozi špranjo odprtih vrat
vetra dotik ji kuštra lase,
kot duh ovija se okrog nje
in prosi naj njene oči spet ožive.
Pretežke veke kot tančica
zastirajo mrtve oči,
namesto novega pogleda v njih,
piščal ob njenih prsih zaživi.
V njej skriti so spomini,
v njej se preliva kri,
v njej metuljeva so krila,
v njej njena nemirna duša spi.
Nežna melodija odstrla je meglo,
razprl metulj je svoja krila,
z njimi s polic briše prah,
vdihne življenje sanjam
in odžene strah.
Vrata na široko se odprejo,
metulj svoboden na plano odleti,
piščal usmiljeno utihne,
deklica pa tiho zaječi.
V temni hladni izbi,
deklica s piščaljo leži,
nič več ni je strah,
nič več ne ječi.
Na metuljevih krilih zdaj mirno spi,
namesto piščali njega za roko drži.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jana Tof
- 18. 04. 2007 ob 15:50
- Prebrano 938 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 135
