Risba
Risba
Belina ovija tišine strukturo,
življenja se listje vzpenja v nebo,
nenehnega vpijanja solz v zemljo,
ko rišem po steni s srebrno konturo.
Črte se vijejo pod belo ročico,
nastaja mogočnost odvzetih oblik,
optično vidna sprememba v trik,
ko brišem s srebrno brezbarvno bledico.
Srebrna hladi že ledeno belino,
posrka zrak nočni mrzló iluzijo,
belo s srebrno preplet v difuzijo,
ko senčim neznano na steni krivino.
Prečudna je forma belino pregnala,
abstraktno razbija čistino boječih,
razliva se barva v srcih medlečih,
ko živo srebrna je kri jim zastala.
Belina ovija tišine strukturo,
življenja se listje vzpenja v nebo,
nenehnega vpijanja solz v zemljo,
ko rišem po steni s srebrno konturo.
Črte se vijejo pod belo ročico,
nastaja mogočnost odvzetih oblik,
optično vidna sprememba v trik,
ko brišem s srebrno brezbarvno bledico.
Srebrna hladi že ledeno belino,
posrka zrak nočni mrzló iluzijo,
belo s srebrno preplet v difuzijo,
ko senčim neznano na steni krivino.
Prečudna je forma belino pregnala,
abstraktno razbija čistino boječih,
razliva se barva v srcih medlečih,
ko živo srebrna je kri jim zastala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dominika
- 27. 04. 2010 ob 22:23
- Prebrano 871 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 235
