roka te iz popačenega
otroškega smeha
spremlja
v pozabljenih
smislih komaj
pregretega poletja
luščiš steno
za odtisi
svojih otroških
pričevanj
o zemlji in soncu
na sotočju čustev
in razuma
vrtinčiš izvire
svoje neprespane
zgodovine
spustila si se
a še danes
skušaš iz sveta
izjokati zven
svoje drugačnosti