Brezvetrje
pod razmajano posteljo
si iskala bodisi
človeka krastačo ali mačko
našla si le
za otroško pest veliko
bronasto skulpturo
na kateri se že
leta nabira prah
z okna se je dalo videti
mlačno in leno morje
ki je zažiralo prhko skalovje obale
na njej
med posušenimi iztrebki galebov
že desetletja tavajo
zmedeni nabiralci školjk
kot radovedna žival
si ovohala razpokano dlan
ki je gladila kamnito fasado hiše
v zatohlem brezvetrju njenih prostorov
mirujem že stoletja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 26. 04. 2010 ob 18:43
- Prebrano 1393 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 707
- Število ocen: 19
