Ko se dotakne svinčnik kože jutra
in bereva poljube
z esenco limonske trave,
slepo sonce sistema žge liste,
vendar se tajne brazde besed
ne pustijo izmaličiti.
In skozi zemljine okove,
ki naju s studencem sladke
svobodomiselnosti
vsakič znova odžejajo –
postaneva divja otroka narave
z možnostjo socializacije.
Ko bolščiva v brezno –
zamolčana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nemo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!