Če ne gre naravnost, sta samo še dve varianti
poti: dol in potem gor, ali pa daleč naokoli. Tista reč na cilju
počaka. Ali pa tudi ne. Ali pa to, kar tam, na cilju, je, sploh ni
zares nek cilj. Morda je marjetica. Ali pa vlak. Ali pa cilj je,
samo ne moj. Ali pa ... No, kaj? Guru?
Da o tem, da sploh nikamor ne grem, niti ne govorim.
Ker sem tako in tako že tam. Kje že? Če to tam sploh je. In če je,
zakaj se zdi, da ni?
Uh, kaj bi brez tebe! Najrajši te imam, ko molčiš. Takrat si zaradi
mene lahko tudi guru.