kaj ti roji po glavi
ko zblaznel v sobi s sedmimi vrati ležiš
s povitimi nogami
in zavezanimi udi
oči se spremenijo v rdeče
srepeče
pljuneš
zagrabiš
porežeš dlan
sikaš
kričiš
želiš si stran
zatipaš
prebodeš močno
iz žil mezi
zaripel zarjoveš pridi, prasica, zame ni več pomoči
in obraz grozovit
z luskavo kožo
zamahneš srdito
odsekaš glavo
in z gnilimi usti ponovno odjebi, prasica
pusti me umreti
prinesi karkoli
samo, da bodo moji dnevi do konca izpeti