Giselle XXXVII (Minimalni jaz ali x + 1 = x + 2)

ko sem bila stara pet let
mi je mama vsak večer dala pisano uspavalno tabletko
s skodelico toplega mleka in medu
si presenečena, Sofija
bi jo proglasila za malomarno osebo
v resnici so bili bonbončki Smarties
tisti živopisani z veliko čokolade
le tako sem lahko zaspala
in pozabila na pošasti izven omare
veš, med piktogrami izpred 3000 let
še preden se je štetje resnično začelo
sem našla nenavadno moderen zapis
ananas v bleščečih laseh
cvetje na čevljih
čokolada v dlaneh
eleganca in Fiat 500
gladko z glamurjem
home style in iPhone
jogurt, kaviar
leseni nakit
masaža za dva
naravno v New Yorku
opojno, prosojno
rdeča in spa
šampanjec s tartufi
umetnost se urbanim lokalom poda
verižica s čipko
zdrav videz, zavest
ženstvenost v živahnih barvah
lepota je smeh

in vse to na zvitku poglavarja z imenom Porednež
kako zelo mi je povšeči ta skrivnostni črkopis
Sofija, sedaj pa mi preberi pravljico o Alice
o tisti Alice v Čudežni deželi
da ne bom kot prestrašen zajček
ki mu z rok zletijo rokavice in pahljača
o Doroteji, praviš, bi mi raje brala, zakaj pa ne
mogoče me vihar odnese v Aleksandrijo v znamenito shrambo besed
mogoče v otroštvo
ko sem se igrala gumitvist in človek ne jezi se
padala z dreves
rabutala sosedovo koruzo in češnje
pila vodo iz vodnjaka
kričala na ves glas, da so se šipe tresle
beri mi, Sofija, prosim
da ne začutim na hrbtu koščene prste bolečine
in hecna si, ko mi pred spanjem šepneš
ne boj se, vse bo še dobro, mala
napetost popusti in utrujena zaprem solzne oči

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 22. 04. 2010 ob 22:02
  • Prebrano 767 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 95
  • Število ocen: 3

Zastavica