Zadnjič sem te videl prvič
in to čisto mimogrede.
Ne morem te izbiti iz glave
in kar naprej sedim v tvoji stari galeriji.


Na tvojih redkih slikah nisem opazil sivih barv,
imam pa tvojo črnobelo fotografijo iz časov,
ko si služil vojsko.


Mogoče si me prepoznal... Verjetno veš, kdo sem.
Ampak ne vem, zakaj tega ne priznaš.


Tvoj surogat učitelja me ni nikoli poklical po imenu.
Samo zažvižgal je, jaz pa sem kot pes pritekel izza vogala.

Rok Horžen