Lačna trdnjava.

Nekoč si živela, ženska,
z ekspresijo oblin,
ki so užitno rušile
stebre slonečih pogledov.

Lačno odpet sem gledal,
kako z vsakim drsečim dotikom
ob vznožju arterij
opijaš moja stoječa merila.

Rada si me rojevala.
Vsajala razpuščene atome,
da sem postajal človek
na poti k pepelu.

A še danes pogrešaš
ruševine tega grajskega mesta
na prelazih svojega
zmečkanega zemljevida.

https://www.pesem.si/serigala

Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: https://www.pesem.si/serigala

Pesmi

  • 21. 04. 2010 ob 15:11
  • Prebrano 913 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 459
  • Število ocen: 11

Zastavica