Nisem iluzija virtuale,
resničen sem,
kot kamen,
ki razbije šipo,
kot dišeč kruh sredi mize,
kot klošar v parku,
kot pijanec,
skoraj mrtev na robu pločnika.

Nisem iluzija virtuale,
resničen sem,
kot krik,
kot jok,
kot smeh,
kot bolečina.

Nisem iluzija virtuale,
resničen sem,
iz mesa in krvi,
z nožem v dlani,
rišem črte po svoji roki,
kri teče
in le gledam,
bolečina se premakne iz prsi,
se širi po celem telesu,
boli,
zelo boli,
misel nate pa se zopet prikrade ,
ko sem najbolj miren,
tudi takrat se bo,
ko toplina sonca,
ne bo več božala tvoj obraz.

NISEM ILUZIJA VIRTUALE,
RESNIČEN SEM!

severnjak