Samotna popotnica




Preden
pada
pade
pobrana.
Sije
soj,
seje
znoj.
Nevidne
spoji,
spokoji.
Dlan
razpira
v
temi,
neme
dotike.
Ozelenela s
predihanimi
poljubi
zajame v
nederje
polje,
biseri
reko
v
dlan.
Napolnjuje
samote,
bregove.
Je
pot
na poti
poti
potovanj.
Oziraje
se
proti
nevidnemu
domu,
očiščena
slednje
sledi
semena
življenja.


Dan na
dan.
Bel
pajčolan.
Obali,
očesu
pristan.

poet

Komentiranje je zaprto!

poet
Napisal/a: poet

Pesmi

  • 19. 04. 2010 ob 20:18
  • Prebrano 1152 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 533

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!