Samotna popotnica
Preden
pada
pade
pobrana.
Sije
soj,
seje
znoj.
Nevidne
spoji,
spokoji.
Dlan
razpira
v
temi,
neme
dotike.
Ozelenela s
predihanimi
poljubi
zajame v
nederje
polje,
biseri
reko
v
dlan.
Napolnjuje
samote,
bregove.
Je
pot
na poti
poti
potovanj.
Oziraje
se
proti
nevidnemu
domu,
očiščena
slednje
sledi
semena
življenja.
Dan na
dan.
Bel
pajčolan.
Obali,
očesu
pristan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 19. 04. 2010 ob 20:18
- Prebrano 1024 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 533
- Število ocen: 16
