Veter
in listi dreves,
plešejo svoj večni ples,
sonce greje telesi,
boža tvoj obraz,
prsti gredo skozi pramen las,
zapreš oči
in močno vztrepetaš.

Dotik ustnic,
ki je
in,ki ga ni,
povzroči močan naboj,
nemir teles,
močan gon in sla,
polnita zrak,
nori ples prepletenih teles,
vrtinec čustev
in divji ritem,
kriki vrhunca,
se zarežejo v gozdno tišino.

Ritem usahne,
tesno objeta
brez moči,
izžeta,
potešenih strasti,
mirujeva,
pijeva trenutke,
si deliva občutke,
za katere se splača živeti
in tudi umreti.

Gola in bosa,
z roko v roki,
tečeva čez travnik,
smejeva se
in jočeva hkrati,
pleševa,
srkava zadnje trenutke svobode,
bežijo sekunde najine skrivnosti,
oditi morava,proč,
vsak na svojo stran…
…v nov dan…

severnjak