ta nič, deviški stih iz pen ...*
ki mi stojiš kot kažipot v daljavi,
ko vedno znova izgubljam smer,
da ti v sklonjeni hvaležnosti povrnem,
ko dvigam glavo, za molitev,
segajočo v najtemnejša brezna,
ko se tre pečina in v poslednji
bolečini hvaležno razsvetli pozdrav
... ker bilo je prav
v dar dati skrb za jadro belo.*
*S. Mallarme - Knjiga
dani