Pozdrav

ta nič, deviški stih iz pen ...*

ki mi stojiš kot kažipot v daljavi,
ko vedno znova izgubljam smer,
da ti v sklonjeni hvaležnosti povrnem,
ko dvigam glavo, za molitev,
segajočo v najtemnejša brezna,
ko se tre pečina in v poslednji
bolečini hvaležno razsvetli pozdrav

... ker bilo je prav
v dar dati skrb za jadro belo.*

*S. Mallarme - Knjiga


dani

Komentiranje je zaprto!

dani
Napisal/a: dani

Pesmi

  • 06. 01. 2008 ob 22:01
  • Prebrano 973 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 537

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!