Ugašam
Še zadnje koščke
postanega sonca
namakam
v gladino večera.
Na zarošeno nebo
s prstom narišem temó.
Svoje veke
sem že včeraj podaril
neprespani mesečini,
ki se razrašča
na obronkih
mojega okna.
Razcefran v pepelniku noči
ugašam v dimu
melanholije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 16. 04. 2010 ob 07:06
- Prebrano 1089 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 725
