V košarico zlagam
preživele zgodbe.
Ne držim se
časovnega zaporedja,
gre bolj za
pomembnost.

Nekaterih se k
sreči ne spominjam,
ali pa sem jih
med življenskimi
potmi izgubila.

Novejše šele
iščejo mesto
v košarici,
ker še nimajo
patine.

Tiste, najbolj
žlahtne, bom
zavila v svilen
papir in
jih zavezala
z zlato pentljo.

Ob prebiranju
bodo na vrsti
zadnje.
Za slasten
poobedek.

levinja