v svoje krilo je zapisala
pa niso bile besede
izpisani premiki
so zaganjali nežne sence
v neprepoznavne odboje
koprenaste materije
ki si ji nekoč rekel
sanje
danes ne govoriš več
jaz pa še vedno
v njenem robatem krilu
z nagačenimi zrkli
pod skrajnim obokom vek
ki so že veliko preveč prekrile
poslušam da bi videla
kako noč
piše tanko
*
sanjaš da je res
pa ne veš da zajemaš
moje besede
samo droben prahec si
v mojem trdem naročju