v slepe roke tvoje
čvrste drže se ujamem
z robom kril, odtisnem
kalejdoskop svojih nemirov
na tvoje pepita hlače
nosiš me s sabo v dolge
hladne hodnike sveta
v prozorni vrečki
tvoje možganovine
plavam, v neskončne barve
zaluskana, in puščam v tvojih
zarezah njihov ribji odsev
v gluhe oči tvojih nagačenih
psov se prelijem in izpuhtim
skozi njihovo česano dlako
v prah

Aleksandra Kocmut - Kerstin