Neslišno je zavel pomladni veter in pobožal popek moje bujno
rastoče krošnje.
Pod korenino,
je odtaljena skorja rjavega blata že strgana od neštetih parov
sluzastih nožic že zdavno pozablih, krot.
Pod okriljem črne noči bo incest v jutro rodil ostuden mrest.
Mogoče se v isto jutro preko doline razcveti tudi čudovita mavrica
pod katero bo potem vaški posebnež z detektorjem kovin iskal s
svobodo obarvanega metulja.
Mogoče...
Mogoče ga enkrat celo ujame!
Yoda