Za rdečim žametom

Za rdečim žametom prebivaš
in v črni temi tam se skrivaš.
V rokavicah me poljubljaš
in zlato mi belo le obljubljaš.

Rdeča srca lepiš mi na lica
in praviš, da zate sem kraljica.
Črne so vrvi, ki jih uporabljaš
in strast iz belega telesa mi izvabljaš.

Srce mi vedno bolj rdeče krvavi
in črna tema zarisuje mi oči.
Kos za kosom trgaš oblačila
in golota sveto bo belino odgrnila.

S cvetovi vrtnic rdečih me pokriješ
in dušo v čašo mi koščeno že preliješ.
Vanjo potlej kaneš črno še barvilo
in prej belo, v sivo se bo spremenilo.

S slastjo rdečo nagneš kupico koščeno
in spiješ dušo nekdaj belo, zdaj strupeno.
S črno se strastjo polotiš še telesa
in nad peklom začrtaš nova mi nebesa.

Dominika