Preden boš odrastel
preden boš zagledal sebe
samega v ogledalu gladine,
nad gmoto globin,
preden boš vse to,
ljubil boš same,
vsako vejo in list z očmi
hrepenenje bo božalo
potujoče misli,
podobe oblik
se bodo zrcalile,
dvigovale utrip,
ko osamljeni valovi
bodo drseli po isti poti,
do pristana,
do nog, ko boš stal,
do oči, ko se boš s pogledom utapljal
v mislih tipal enake sanje.
Preden boš,
kadar boš,
kakor poezija teče
v čas, ki mineva.
IŽ-lev