zagrej, ko sonce se krči
in ista cigareta pred mojimi vrati
ko dvom kolesari
in lahkotnost se v hlačnem žepu ne preneha smejati

v zaspanosti so sive misli
in pravljice zaobjamejo brenčanje violin
megla pregrize poti
in noč je šelesteča na zabavi sipin

v vojni krvi se spustim na ulično svetilko
in odtisnem v glino obraz
ki še vedno išče zlato pletilko
da bi se zrcalo stopilo v ljubeči jaz

prosim te za trenutek na mehki mizi
preden pride tista ura, ko bo treba stran
a le do takrat, ko čokolada se ponovno v mednožju kuha
in tvoje uho prisluškuje melodijam trebuha

v vrečici s bonbončki privijaš se k meni
in naju zvok vretja vode pomirja
ko je brezmejen ocen
z medenjaki skrijem te v razparano dlan

sheeba