Toplo v besedah iz bombaža,
ko ustne tvoje jih nežno zlagajo
v stavke dolgih kril.
Vanje bi se zavil
in še bolj čutil bi toploto tvojih nog.
Mehko drsel bi, komaj se dotikajoč
po gladki svili kože…
Prsti, nart, koleno…in rob krila…
Tam bi počil.
Tam bi ustavil sanje…
Tam ti bi segla vanje…,
Ker ti to zmoreš, znaš in hočeš…
Potem… potem bi ti položil glavo v naročje
in ti bi s prsti razčesavala mi neugnane lase…
Poiskal bi tvojo roko, jo poljubil
in obmiroval.
Tako bi ti in jaz, kot nova Pieta
vkovala se v čas.