V času bil sem izgubljen
in bol je segala naproti,
gorka od truda in strasti,
predana v večnosti, goloti.
Napisal sem ji pismo to
in segel po nji vroči dlani,
od truda vnet, od solz poet,
od ostre bolečine gnani.
Strastno sem jo držal za vrat
in ljubil njene dolge zvoke,
naslade polne nje oči,
tihota padla na nji boke.
Stoletja gnala je pero,
milenije njih bolne ume,
utapljala v otožnosti,
prekletih mečev trume.
Ifit