Kamen piše tanko

sredi polja stoji kamen z rečnega nanosa
bela gladka okroglina
morda ga je tja postavila moja zablojena želja
obrnem se stran
grem naokoli
in se čez štiristo let vrnem
jaz krvava
kot vedno
kamen še vedno bel

preden izgine za vedno
mora zapeti

*

Spreminjam obraz
z odboji sončnih žarkov.
Nimam vsebine.
Svojo trdoto hranim
za naslednje spotike.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 09. 04. 2010 ob 21:20
  • Prebrano 1079 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 353
  • Število ocen: 16

Zastavica