Sava pod Fuxovo brvjo smrdi
iskalka z vzbrstjo pomladno osemenjenih pogledov
vseeno zrem v zamolklo zelenilo
kako lepo ob zamiranju dneva
mineva še ena neizpolnjena praznina
skoraj grešno in morilsko lepo
stopam
stopam in lebdim nad vonjem čemaža
ptiči me z nočjo ne ogovarjajo več
kam gredo čakat ponoči
komunalna deponija prijazno zaudarja
da lahko vem
da sem
da lahko stopam
živim in vem
ko šumijo med listjem in trhlinami
moji prepozni nepopustljivi koraki
sebe pa sem danes pustila drugje
žival sem
Lidija Brezavšček - kočijaž