Prebujanje

ostrina mladega jutra
prevesi se v lepko zatohlost
spomladanske utrujenosti
lenobno zlije se
na čuvajko zaklenjenega stanovanja
ki tu in tam pogleda skozi okno
zazre se za trenutek
proti vstajanju življa
v vso bujno barvnost cvetenja
potem od prevelike sile
se umakne vase
ob zvoku brenčanja
in pogled povesi
proti molku domačnosti
pripre trudne veke
omahne nazaj v posteljo
ki objame jo v sivino
kakor pogoltna krsta truplo

Ana Marija Garafol

Komentiranje je zaprto!

Ana Marija Garafol
Napisal/a: Ana Marija Garafol

Pesmi

  • 07. 04. 2010 ob 18:47
  • Prebrano 887 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 250
  • Število ocen: 6

Zastavica